Kemisorpcija je adsorpcija, pri kateri se molekule adsorbata na trdni površini prenašajo, izmenjujejo ali delijo z atomi (ali molekulami) in tvorijo adsorpcijsko kemijsko vez. Zaradi neenakomernega polja sil na trdni površini imajo atomi na površini pogosto preostalo sposobnost tvorjenja vezi. Ko molekule plina trdijo s trdno površino, se elektroni izmenjujejo, prenašajo ali delijo s površinskimi atomi, da tvorijo adsorpcijsko kemijsko vez. učinek.
Kemiorpcija je zelo pomembna veja na področju raziskovanja površin materiala. Ima pomembne aplikacije v katalizi (zlasti heterogeni katalizi), koroziji, elektrolizi, kristalografiji, metalurgiji in metalurgiji. Raziskave ljudi na področju hemisorpcije so tudi prej, vendar zaradi omejevanja eksperimentalnih pogojev lahko zgodnje raziskave ostanejo le na razmeroma osnovni ravni. Ker teorije ni mogoče potrditi s poskusi, je zgodnji razvoj raziskav hemisorpcije počasen. Po šestdesetih letih prejšnjega stoletja, zaradi razvoja in zrelosti fizike trdnih snovi in hitrega razvoja različnih električnih merilnih tehnologij, ultra visoko vakuumskih tehnologij in s tem povezane površinske in tankofilna tehnologija, različnih energijskih spektrov, masnih spektrometrov, difrakcijske tehnike in mikroskopske tehnike se še naprej pojavljajo in izboljšujejo, kar omogoča ljudem raziskovanje pojava kemijske adsorpcije z atomske in molekularne ravni. Kot rezultat tega so se raziskave hemisorpcije hitro razvile. V teoriji je bila vzpostavljena vrsta modelov. V poskusih je bila pridobljena velika količina eksperimentalnih podatkov.
Raziskave o kemijski adsorpciji lahko razdelimo na tri vidike: makro teorija, mikro teorija in statistična teorija. se osredotoča na uvedbo kemične adsorpcije z mikro perspektive, ker lahko ljudje razumejo mehanizem reakcije kemijske adsorpcije iz globljega nivoja, tako da raziskave na tem področju nimajo le teoretičnega pomena, ampak tudi zelo pomemben praktični pomen.